Zgodovina

zgodovina

Ruševina frankopanskega gradu

Vinodol – zgodovina

Prvi dokazi o naseljenosti Vinodola izvirajo že iz kamene dobe. V drugem stoletju pred našim štetjem ga Rimljani poimenujejo Vallis vineariea in skozi Vinodol zgradijo cesto proti Dalmaciji in zgradijo utrdbo Badanj. S prihodom Hrvatov Vindol dobi danšnje ime.

Trto, po kateri je dolina dobila svoje ime, še posebej avtohtono vrsto Žlahtina, obdelujejo že stoletja, vse do danes.

Globoko sled v zgodovini Hrvaške, še posebej Vinodola sta skozi večstoletno vladanje pustili knežji družini Frankopani in Zrinski. Zgradili so več utrdb, samostanov in cerkva.

Frankopani so na področju nekdanje vinodolske kneževine zgradili devet kaštelov – gradov, katerih predstavniki so bili podpisniki Vinodolskega zakonika iz leta 1288. Trije od devetih gradov se nahajajo na področju današnjega Vinodola: Bribir, Grižane in Drivenik. Iz antičnih časov tudi Badanj.

Na tem področju, v takratnem središču cerkvene oblasti je nastal Vinodolski zakonik. Njegovi podpisniki so bila tudi tedanja mesta Bribir, Grižane in Drivenik. Napisan je bil v glagolici.

V Vinodolu se je rodil Juraj Julij Klovič Croata, poznan kot Michelangelo minijature.

Vinodol – sakralna dediščina

Sakralna arhitektura Vinodola je zelo zanimiva in raznolika. V cerkvi sv. Štefana v Driveniku in v cerkvi sv. Jurija na hribu med Bribirjem in Selcami lahko zaznamo sledi predromantike. Cerkve sv. Petra in Pavla, sv. Antona puščavnika v Bribirju, kapela sv. Martina v Podskočih in sv. Martina v Grižanah so zgrajene v gotskem stilu s primesmi renesanse. Cerkev sv. Matere božje snežne v Belgradu ima izjemno zgodovinsko vrednost zaradi več zapisov v glagolici in zaradi izjemnih orgel iz 18. stoletja.

Izjemne vredne slike varuje cerkev sv. Petra in Pavla, kjer se nahajata slika Pranje nog, slikarja Jacopa Palme, ml. in relief Matere božje.

Knežji družini Frankopan in Zrinski sta podpirali umetnost in gradnjo cerkva. V času vladanja teh dveh knežjih družin so v Vinodolu zgradili več kot 30 cerkva, kapel in križev.